PowerShell je lupina ukazne vrstice, ki se uporablja za avtomatizacijo opravil prek skriptnega jezika, ki temelji na Microsoftovem ogrodju. NET. PowerShell uporablja ukaze, imenovane cmdlets, za integracijo s skripti ali aplikacijami. PowerShell je izvorno vključen v sistem Windows in ga je mogoče odpreti z ukazom Run, uporabniki Mac in Linux pa ga bodo morali namestiti in zagnati prek terminala. Ko zaženete, obstaja nekaj osnovnih cmdl -ov, s katerimi se lahko seznanite s PowerShell -om.
Koraki
Metoda 1 od 4: Zagon PowerShell (Windows)
Korak 1. Pritisnite ⊞ Win+R
S tem se odpre ukazno okno Zaženi.
- Če ne želite uporabiti ukaza Run, lahko v meniju Start poiščete tudi »PowerShell«.
- PowerShell je priložen različicam sistema Windows 7 ali novejših.
Korak 2. V besedilno polje vnesite »PowerShell«
Korak 3. Kliknite »V redu«
Odpre se novo okno PowerShell.
Metoda 2 od 4: Zagon PowerShell (Mac)
Korak 1. V spletnem brskalniku pojdite na
To je uradna stran github za PowerShell.
Korak 2. Prenesite in namestite datoteko.pkg za Mac
Imeti morate OSX 10.11 ali novejšo različico.
Korak 3. Odprite zaganjalno ploščo
To je ikona rakete na spodnji pomožni postaji.
Korak 4. V iskalno polje vnesite "Terminal"
Terminal najdete tudi v "Aplikacije> Pripomočki".
Korak 5. Zaženite terminal
Prikaže se prazno okno terminala.
Korak 6. Vnesite “powershell” in pritisnite ↵ Enter
Prikazal se bo poziv PowerShell s prikazanim "PS". To pomeni, da deluje PowerShell in lahko uporabite terminal za vnos cmdlet.
Metoda 3 od 4: Zagon PowerShell (Ubuntu)
Korak 1. V spletnem brskalniku pojdite na
To je uradna stran github za PowerShell.
Korak 2. Prenesite datoteko.deb za ustrezno različico Linuxa
PowerShell je na voljo za Ubuntu 14.04 ali 16.04. Na strani imajo ločene namestitvene programe.
Korak 3. Odprite okno terminala
Lahko pritisnete ⊞ Win+Alt+T ali kliknete »Domov« in poiščete »Terminal«.
Korak 4. Vnesite “sudo dpkg -i [namestitvena datoteka datoteke]” in pritisnite ↵ Enter
Ko boste uporabili ukaz "sudo", boste morali vnesti geslo za računalnik. Morda boste videli napako z neizpolnjenimi odvisnostmi, vendar bo to kmalu rešeno.
Namestitveno ime datoteke bo videti kot »powershell_6.0.0-alpha.10-1ubuntu1.16.04.1_amd64.deb« ali »powershell_6.0.0-alpha.10-1ubuntu1.14.04.1_amd64.deb«, odvisno od različice Ubuntuja, ki ga uporabljate
Korak 5. Vnesite “sudo apt -get install -f” in pritisnite ↵ Enter
Ta konfiguracija PowerShell bo dokončana.
Korak 6. Vnesite “powershell” in pritisnite ↵ Enter
Pojavil se bo poziv PowerShell in lahko v terminalu zaženete ukazne kode.
Metoda 4 od 4: Uporaba osnovnih ukazov PowerShell
Korak 1. Uporabite »Get-Command« za iskanje ukazov
Ta ukazna vrstica bo samostojno prikazala vse druge ukaze. S pomočjo modifikatorjev lahko iskanje omejite.
- Na primer: »Get-Command Name *Disable *« bo prikazalo samo cmdlete z »disable« v imenu.
- Vse cmdlete vnesete tako, da jih vnesete v okno PowerShell in pritisnete ↵ Enter.
Korak 2. Uporabite “Get-Help”, da dobite informacije o določeni ukazni vrstici
Ta ukazna vrstica vam bo dala vse informacije o drugi ukazni ukaznici, najpomembnejša skladnja o tem, kako se uporablja ciljna ukazna vrstica.
Na primer: »Get-Help Get-Process« bo prikazal vse uporabne informacije za cmdlet »Get-Process«
Korak 3. Uporabite »Get-Process«, če želite uporabiti postopek, ki se izvaja v računalniku
Samo to bo prikazalo celoten seznam procesov, ki se izvajajo v vašem računalniku. Z modifikatorjem lahko ločite procese, ki prihajajo iz določene aplikacije.
- Na primer: »Get-Process winword« bo prikazal vse procese, ki jih izvaja Microsoft Word.
- Podobno lahko "Start-Process" uporabite za zagon primerka aplikacije/procesa.
Korak 4. Uporabite »Get-Member« za ogled lastnosti ali metod predmeta
Ta ukaz cmdlet potrebuje predmet, ki mu je "pripeljan", da bi bil uporaben. To naredite tako, da dodate »|« med objektom in ukazno kodo »Get-Member«.
Na primer: »Get-Process | Get-Member «bo posredovalo cmdlet Get-Process Get-Memberu, Get-Member pa bo navedel vse lastnosti in metode, ki jih lahko uporabite pri skriptiranju z Get-Process
Korak 5. Uporabite »Where-Object« za izbiro predmetov na podlagi meril
Merila v Where-Object so nastavljena z naslednjim oblikovanjem: »{$ _ [object] [operator] [parameter]}«. Where-Object potrebuje tudi predmet, do katerega je pripeljan.
- Na primer: »Get-Process | Where-Object {$ _. Name -eq “notepad”}”bo zagnalo Get-Process z omejitvijo, kjer je ime predmeta enako“notepad”.
- Drugi operaterji vključujejo: "-lt" (manjši od), "-gt" (večji od), "-le" (manjši ali enak), "-ge" (večji ali enak), "-ne" (ni enako) ali »podobno« (ujemanje vzorcev).
- Parametri, ki uporabljajo nize (besede), morajo biti zaprti v narekovaje. To ni potrebno za cela števila (številke).
